
Jezero na otoku Cresu bi lahko bilo turistična atrakcija, vendar je za turiste skoraj povsem zaprto, saj je vir pitne vode za dva otoka.
Hrvaški otok Cres na prvi pogled očara s svojo surovo lepoto in skoraj nedotaknjeno naravo.
Skalnate pokrajine, gosti gozdovi, starodavne vasice na vrhovih klifov in skriti zalivi z nekaterimi najlepšimi plažami v Evropi pogosto končajo na razglednicah in v turističnih brošurah.
Vendar se za temi idiličnimi prizori skriva kraj, ki ni turistična atrakcija, temveč stvar preživetja.
To je Vransko jezero, naravni pojav, ki ima ključno vlogo pri oskrbi s pitno vodo ne le otoka Cresa, temveč tudi sosednjega Lošinja.
To jezero je edinstveno po svojih značilnostih, njegova površina je nad morsko gladino, medtem ko se dno spušča do 60 metrov pod morsko gladino.
Nastalo je v kraški kotlini in so ga skozi tisočletja oblikovali kompleksni geološki procesi, piše portal N1 BiH.
Jezero je dobilo ime po bližnji vasi Vrana, čeprav ga domačini običajno imenujejo preprosto jezero.
Ime Vransko jezero se je uveljavilo kasneje, ko ga je kot takega zapisal potopisec Alberto Fortis v 18. stoletju.
Jezero je dolgo 4,8 kilometra, na najširšem delu je široko malo manj kot kilometer, največja globina pa znaša 70 metrov.
V njem je povprečno 220 milijonov kubičnih metrov vode.
Zaščiten naravni vir
Voda v jezeru velja za izjemno čisto in visokokakovostno. Zaradi naravne filtracije skozi skale skoraj ne potrebuje dodatnega čiščenja.
Zato je dostop do jezera strogo nadzorovan. Plavanje, ribolov in kakršnekoli dejavnosti v neposredni bližini vode so prepovedani.
To ni kraj za klasični turizem, temveč zaščiten naravni vir, od katerega je odvisno vsakdanje življenje tisočev ljudi.

Jezero si je mogoče ogledati le z določenih razglednih točk.
Njegova ohranjenost in osamljenost sta ključna razloga, zakaj narava na tem območju še vedno deluje skoraj brez neposrednega človekovega vpliva.
Okolica jezera je bogata z rastlinstvom in živalstvom ter predstavlja pomembno zatočišče za številne vrste ptic.
Kako se proizvaja pitna voda?
Prava zgodba se odvija pod površjem. V globinah jezera vlada nenehno in nevidno ravnovesje med sladko in slano vodo.
Morska voda prodira v spodnje plasti, vendar jo močan pritisk velike mase sladke vode zavira in preprečuje, da bi ogrozila kakovost pitne vode.
To občutljivo naravno ravnovesje omogoča, da jezero ostaja vir pitne vode.
Če bi gladina vode padla, bi se zmanjšal tlak sladke vode, kar bi lahko omogočilo prodiranje morja in povečanje slanosti jezera.
Zaradi tega bi jezero izgubilo svojo osnovno funkcijo oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Prav zaradi tega krhkega ravnovesja je območje pod posebno zaščito.
Legenda o potopljenem gradu v Vranskem jezeru
Z Vranskim jezerom je povezana tudi lokalna legenda, ki pravi, da se pod jezersko gladino skriva grad.
Po legendi je v gradu živela bogata ženska, ki pa svoji precej revnejši sestri ni hotela dati ne denarja ne hrane.
Zato je bila kaznovana: med silovito nevihto je njen grad zalila voda, pri tem pa je nastalo Vransko jezero.
Legenda še pravi, da je ob vetrovnih dneh, če človek res pozorno prisluhne, še danes mogoče slišati zvonjenje potopljenih zvonov v grajskem stolpu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje